V zadnjem obdobju smo spremljali rekordno rast prodajnih cen nepremičnin v Sloveniji, kar je posledica nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem. Številni kupci težko pridejo do želene nepremičnine, ki ustreza njihovim finančnim zmožnostim in individualnim potrebam.

Poleg visokih prodajnih cen nepremičnin in vse večjih tveganje za povečanje obrestne mere kot odgovor na pojav inflacije, je Banka Slovenije sprejela naslednje ukrepe, ki bodo imele vpliv na nepremičninski trg:

Uvedba sektorskega blažilnika sistemskih tveganj: Za povečanje odpornosti na naraščajoča tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva, in gibanji na nepremičninskem trgu, je nujno potrebno, da imajo banke na voljo dovolj kapitala. Ta cilj zasleduje uvedba sektorskega kapitalskega blažilnika, ki stopa v veljavo s prihodnjim letom. 

S 1. julijem letošnjega leta se uvaja znižanje priporočenega razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje (LTV), in sicer za 10 o. t. (z 80 % na 70 %). Ob tem za kreditojemalce, ki kupujejo primarno nepremičnino, še naprej velja dosedanje priporočilo, da LTV ne preseže 80 %. 

S 1. julijem bo možno kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska (seštevek 76 % bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane). Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 % poslov. 

Omenjeni ukrepi ne prinašajo bistvenih sprememb za kupce, ki kupujejo svojo prvo nepremičnino, v določenih primerih celo izboljšajo kreditno sposobnost in lahko prispevajo k dostopnosti nepremičnin. Po drugi strani pa se z ukrepi zaostruje pogoje za kreditiranje t.i. naložbenih nepremičnin ter vikendov.

Zaradi nesorazmerja med ponudbo in povpraševanje (povpraševanje presega ponudbo na trgu nepremičnin), ne pričakujemo bistvenih sprememb pri povpraševanju po stanovanjskih nepremičninah oziroma ukrepi bi ukrepi imeli vpliv v primeru izdatne ponudbe novih stanovanj.